Občina Šenčur

Šenčur

Šenčur leži sredi Kranjske ravnine na križišču ceste, ki pelje iz Kranja mimo letališča Brnik, s cesto, ki vodi iz Ljubljane skozi Trboje proti Preddvoru.

Kraj je bil poseljen že za časa Rimljanov, o čemer pričajo odkritja iz tistega časa -npr. rimski sarkofag.

Ob nekdanjem jezeru, ki ga je napajal potok Olševnica in so ga zasuli vojni ujetniki med prvo svetovno vojno, je verjetno stala kapelica že v 8. stoletju. Prve domačije so nastajale okrog jezera in cerkve. Naselje se je kasneje širilo ob potoku proti severu in ob poteh proti Kranju, Voklem in Brniku.

Z zgraditvijo letališča Brnik se naselje širi predvsem proti severu, kjer se stika z Srednjo vasjo.

Šenčurska cerkev je posvečena zavetniku sv. Juriju. Po njem je kraj tudi dobil ime. V pisnih virih je Šenčur omenjen že leta 1221 v zvezi z vitezom Friderikom iz Šenčurja.

Vas je že kmalu postala prafara. Leta 1238 je Šenčur prešel pod velesovski samostan. Po urbarju iz leta 1458 je bila podložna velesovskim dominikankam polovica vasi.

Pred Turki so se tedanji prebivalci branili dvakrat; na južni strani cerkve je ohranjen del taborskega obzidja iz 15. stoletja.

Sedanja baročna cerkev je bila zgrajena leta 1747 na mestu starejše, od katere se je ohranil zvonik. Freske na stropnem oboku oltarnega dela cerkve je izdelal Fran Jelovšek. Prizori so vzeti iz življenja sv. Jurija. V glavnem oltarju je prvotno stal kip sv. Jurija na konju, ki so ga kasneje prenesli v vdolbino nad glavna cerkvena vrata.

V zgodovini Šenčurja so navedbe: leta 1820 je na novo ustanovljeni šoli poučeval Gašper Napret, leta 1898 je Franc Kuralt organiziral prvo gasilsko društvo, Luka Martinak je bil narodni buditelj, Luka Jelenc je učiteljeval, Vitomir Fedor je deloval kot časnikar in pisatelj, Anton Sever se je ukvarjal z medaljerstvom, Pavel Bobnar je bil risar in dramatik, omenjeni pa so še skladatelj Franc Bricelj, rezbar France Žvan, pesnik in slikar Štefan Remic, arhitekt Darko Weingerl in glasbenik in romanopisec Kazimir Mohar.

V središču Šenčurja stoji znamenita Bvagnetova hiša iz 18. stoletja, za njo se proti severu ob cesti vije negovan drevored, ki je naravna znamenitost.

V vasi so leta 1910 napeljali vodovod, prva žarnica je zasvetila leta 1925.

Pred 50 leti je bila v Šenčurju odprta majhna pekarna. Danes je uspešno družinsko podjetje, ki je s svojimi pekovskimi izdelki prisotna na širšem tržišču. Pekarno Umnik iz Šenurja pozna vse več kupcev: "Kilo šenčurskega, prosim!"

Le kdo ne pozna Ančke? S kuharskimi mojstrovinami je že tako zaslovela, da je gostilna postala nekakšen zaščitni znak za domačo kuhinjo na Gorenjskem. Značilnost so štruklji, pripravili so jih že več kot milijon porcij. Posebnost gostilne so tudi sveže pečene orehove potice.

Šenčur ima 2679 prebivalcev. V centru je dobil domovanje sedež občine Šenčur z zdravstveno postajo in lekarno. Dom krajanov ima dvorano za kulturne prireditve. Nasproti stoji trgovski center, pošta, gasilski dom in banka.

Center Šenčurja postaja pravo središče in privablja vse več domačih podjetnikov.

Zanimiva družinska obrt je čebelarstvo Logar, kjer proizvajajo in prodajajo opremo za čebelarsko dejavnost. Ponujajo vam tudi izdelke iz medu.

Na Planjavi med Šenčurjem in Hrastjem že vrsto let gojijo jagode zgodnjih in poznih žlahtnih sort. Tudi sami si jih lahko naberete.

Poraslost ozemlja in širna polja s travniki dajejo zavetje divjadi, za katero skrbi zelena bratovščina, sprehajalcem, rekreativcem, in aktivnim športnikom.

Športniki: kolesar Marko Cuderman, alpski smučar Gregor Grilc, lokostrelca Marjan in Ksenija Podržaj in atletinja Marcela Umnik.

V severnem delu Šenčurja je prostor, namenjen mladim: nov vrtec za najmlajše, prenovljena šola in športni park z nogometnim igriščem. V Šenčurju je ljubiteljem tenisa na voljo pokrito in osvetljeno igrišče.

Na južni strani vasi bo zrasla obrtno-poslovna cona. Ko se nameravate odpeljati naprej, si dotočite gorivo na bencinski črpalki ob cesti Kranj - Brnik.

Gasilsko društvo je pred kratkim praznovalo svojo 100-letnico in je bilo med prvimi na tem območju.

Ob koncu leta se prebivalci Šenčurja pripravljajo na praznovanje in prihajajoče novo leto.

Turistično društvo Šenčur ohranja tradicijo, spodbuja razvoj turizma in vas napoti k želenemu cilju. Ob praznovanjih vam postrežejo z budlnom ali godlo - značilnima šenčurskima jedema.

Najodmevnejša prireditev je pustni karneval. Društvo Godlarji se na vsakoletni povorki predstavi z novimi kreacijami in člani iz sosednjih vasi.